Prispevki o neustreznem delu institucij in sistemskih nepravilnostih so v javnem interesu, njihovo razkrivanje je v korist otrok. Ob tem pa morajo novinarji posebej paziti, da otroku, ki se je kot žrtev ali priča znašel v morebitnih kršitvah pri delu teh institucij, ne povzročajo dodatne škode.
Pri presoji, ali ima pravica javnosti do obveščenosti prednost pred otrokovo pravico do zasebnosti, si novinarji lahko pomagajo s testom sorazmernosti in odgovorijo na sledeča vprašanja:
1) Ali je poseg v otrokovo pravico do zasebnosti nujen za to, da je javnost o dogodku obveščena?
2) Ali je poseg v otrokovo zasebnost edini mogoči način za obveščenost javnosti o dogodku?
3) Ali bo korist, ki jo bo od objave imela javnost, večja od škode, ki jo poseg v zasebnost povzroči otroku?
V skladu s Smernicami je poseg v zasebnost otrok upravičen le, kadar so izpolnjeni vsi trije pogoji.
Novinarje in urednike pozivamo, naj skrbno pretehtajo vsako uredniško odločitev, s katero bodo posegli v zasebnost otrok.
Sara Geiger Smole – Središče ZIPOM
Ranka Ivelja – Novinarsko častno razsodišče
Špela Stare – Društvo novinarjev Slovenije
Jana Vidic – Val 202
Darja Groznik – ZPMS
Gojko Bervar – Novinarsko častno razsodišče
Sonja Merljak Zdovc – Delo
Franja Žišt – Večer
Alma Maruška Sedlar
Brankica Petkovič – Mirovni inštitut
Anton Toni Klančnik
Zdenka Čebašek Travnik – varuhinja človekovih pravic 2007-2013
Majda Struc – ZPMS
Sandra Bašič Hrvatin – Fakulteta za humanistične študije
