DOMOV / POSTAVIMO OTROKOVE PRAVICE V SREDIŠČE SLOVENSKE POLITIKE

POSTAVIMO OTROKOVE PRAVICE V SREDIŠČE SLOVENSKE POLITIKE

V mesecu decembru smo v okviru Mreže za otrokove pravice (novo ime Središča ZIPOM) pripravili skupno pobudo nevladnih organizacij z imenom »Postavimo otrokove pravice v središče slovenske politike«. S pobudo v predvolilnem obdobju opozarjamo na ponavljajoče se kršitve otrokovih pravic, s katerimi se nevladne organizacije srečujemo pri svojem delu že vrsto let. Pobuda je bila poslana vsem parlamentarnim strankam, nekatere so se nanjo že odzvale. Približuje se 24. marec, uradni začetek predvolilnega obdobja. Vabimo vas, da tudi vi v okviru svojega dela opozarjate na omenjena pereča področja v komunikaciji z odločevalci. Vsake povratne informacije, ki jo boste prejeli, bomo zelo veseli!

PREDLOGI ZA POLITIČNE STRANKE 

1. Predlagamo, da država sprejme konsolidirano zakonodajo (npr. Zakon o otrokovih pravicah), ki bi omogočala večjo seznanjenost s pravicami in obveznostmi vseh deležnikov. To bi omogočilo bistveno učinkovitejše uresničevanje in pravno varstvo otrokovih pravic, pa tudi spremljanje stopnje njihovega uresničevanja. Predlagamo, da država vzpostavi informacijsko točko za otroke in starše, kjer se lahko seznanijo o svojih pravicah.

2. Predlagamo, da država posodobi obstoječe podatkovne baze, celovito zbirko podatkov o otrocih in področjih, vezanih na družinsko problematiko. Na osnovi aktualiziranih kazalnikov bo mogoče analizirati, oblikovati politike (zdravje, revščina, izobraževanje, prosti čas, nasilje,…) in ocenjevati napredek pri dvigu blaginje otrok in uveljavljanju otrokovih pravic. Podatki bi morali biti razčlenjeni po starosti, spolu, družbenoekonomskem ozadju in migrantskem statusu.

3. Predlagamo, da država oblikuje samostojno, avtonomno institucijo Varuha otrokovih pravic, in sicer s posebnim zakonom, v katerem naj se opredeli, da bo varuh glas posameznih otrok in otrok kot družbene skupine, torej ambasador otrok. Dostopen naj bi bil na otrokom prijazen način. Imel naj bi pristojnost vlaganja zakonodajnih predlogov ter sodelovanja pri razpravah v zakonodajnem postopku in pri tem zagovarjal otrokove koristi. Imel naj bi preiskovalno funkcijo in pravico pridobiti informacije in pojasnila o dejstvih glede zatrjevane kršitve otrokovih pravic od kateregakoli organa javne oblasti in pravnih oseb v zasebnem sektorju. Imel naj bi pravico oblikovati oceno o domnevnih kršitvah, predlagati način odprave kršitve ter predlagati postopke zoper uslužbence organov, ki so nepravilno ravnali. Oblikoval naj bi priporočila organom javnih oblasti ter vplival na politiko glede otrok in družine. Sodeloval naj bi z vsemi institucijami, ki s svojo dejavnostjo ali postopki odločajo o otrokovih pravicah ter ozaveščal družbo o pomembnosti otrokovih pravic in njihovih kršitev, promoviral Konvencijo o otrokovih pravicah ter druge mednarodne standarde zaščite otrokovih pravic.

4. Predlagamo, da država uredi sistemsko financiranje krepitve kapacitet in programov nevladnih organizacij za zagovorništvo otrokovih pravic, sistematično vključitev civilne družbe v načrtovanje, uresničevanje, nadziranje in ocenjevanje politik, načrtov in programov, ki se nanašajo na pravice otrok, ter uredi sofinanciranje mreže nevladnih organizacij s področja otrokovih pravic.

5. Predlagamo, da država uvede dodatna usposabljanja vseh strokovnih delavcev, ki delajo v sistemu zaščite otrok. Potrebna je tudi evalvacija študijskih programov, ki izobražujejo strokovne delavce, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki. Nujno je potrebno predpisati obvezno usposabljanje odvetnikov, ki jih za zastopanje v družinskih zadevah postavlja država – preko brezplačne pravne pomoči ali za skrbnike in zastopnike.

6. Predlagamo, da država oblikuje in sprejme Nacionalno strategijo za participacijo otrok, ki bo jasno določala smernice ter odgovorne akterje za ureditev področja participacije otrok.

7. Predlagamo, da država razvije stalne mehanizme posvetovanj oblikovalcev politik na lokalni, regionalni in državni ravni z otroki, preko programa Otroški parlamenti. Država naj zagotovi programe, ki spodbujajo participacijo otrok že na osnovnošolski ravni in za te programe zagotovi financiranje. Za učinkovito delovanje Otroškega parlamenta je potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki zagotavlja človeško, finančno in tehnično podporo programu, vsebinsko vodenje in koordinacijo na vseh ravneh med vsemi deležniki zunaj osnovne šole.

8. Predlagamo, da politične stranke vključijo v svoje in koalicijske programe uveljavitev volilne pravice s 16. leti, z nujno dopolnitvijo Ustave RS in relevantne zakonodaje.

9. Predlagamo, da država v Svet za otroke in družino vključi tudi predstavnika otrok. S tem bi pomembno okrepili glas otrok v odločanju o vprašanjih, ki jih zadevajo, in zastopanje interesov otrok v odločevalskih procesih.

10. Predlagamo, da država pripravi in izvede raziskavo, ki bo vsebovala aktualne podatke o prisotnosti telesnega kaznovanja otrok v slovenskih družinah.

11. Predlagamo, da država poskrbi za sistematizacijo področja vrstniškega nasilja. Poskrbi naj za celovit in koordiniran sistem pomoči, tako za otroke, ki nasilje doživljajo, kot tudi otroke, ki nasilje izvajajo. Država naj izvede analizo stanja na področju vrstniškega nasilja v Sloveniji. V učni načrt naj vključi več vsebin iz področja čustvenega in socialnega učenja in zagotovi sredstva za preventivne dejavnosti namenjene ozaveščanju, tako učencev kot tudi učiteljev in drugih strokovnih delavcev o vrstniškem nasilju, tudi za manjše kraje v Sloveniji.

12. Predlagamo, da država sprejme vse potrebne ukrepe za končanje prisilnih porok mladoletnih romskih otrok. Nujna je ustreznejša pravna definicija prisilnih porok, smiselna sprememba Kazenskega zakonika tako, da bo možno prisilne poroke umestiti med identificirane oblike nasilja, kar bo spodbuda razvoju sodnih praks preganjanja nesprejemljivega nasilja nad deklicami. Vzpostaviti je potrebno tudi sistem za sledenje vseh primerov prezgodnjih in prisilnih porok romskih deklic. Centri za socialno delo bi morali prijavljati po uradni dolžnosti.

13. Predlagamo, da država vzpostavi ničelno toleranco do neizpolnjevanja preživninskih obveznosti. Preživninski sistem bi morali nadgraditi, posodobiti, tudi s spremembo zakonodaje na področju izterjave preživnin. Izterjavo preživnin bi morali urediti tako, da bi država (v imenu otroka – preživninskega upravičenca) izterjala celotno določeno preživnino in ne samo nadomestilo preživnine. Neplačana preživnina naj se ne uvršča med dohodke, ki znižujejo denarno socialno pomoč in druge pravice iz javnih sredstev.

14. Predlagamo, da država sprejme Pravila za izvajanje stikov pod nadzorom. Ustanovijo naj se specialni centri, ki bi se ukvarjali z otroki ob stikih in bili na voljo vsak dan v tednu. Predlagamo tudi ureditev delovnega časa in dodatnih kadrov centrov za socialno delo, da bi nudili storitve staršem pri izvajanju stikov tudi takrat, ko sedaj ne obratujejo.

15. Predlagamo, da država sprejme reforme v smeri krepitve na skupnostnih in družinskih oblikah temelječe oskrbe, si prizadeva za visoko kakovost izvajanja obstoječih zavodskih storitev ter posveti posebno pozornost storitvam za podporo ob prehodu iz institucije v samostojno življenje. Predlagamo razvoj storitev v podporo otrok in staršem, ki bi omogočale, da otroci ostajajo v svojih matičnih družinah. Vzpostaviti je potrebno tudi učinkovit nadzor nad storitvami alternativne oskrbe otrok, ne glede na to, kdo je izvajalec.

16. Predlagamo, da država vsem otrokom s prijavljenim prebivališčem v RS zagotovi, da postanejo samostojni nosilci zdravstvenega zavarovanja. To naj se zakonsko uredi in zagotovi možnost, da ZZZS vsakega otroka s prijavljenim prebivališčem v RS samostojno zavaruje po uradni dolžnosti, takoj ko zavod prejme obvestilu o vpisu otroka v Centralni register prebivalstva.

17. Predlagamo, da država sprejme Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki bo upošteval smernice sodobnejših sistemov izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki bodo bolj po meri rednih inkluzivnih šol. Temeljiti mora na celostni analizi področja, ki ga bo urejal. Zakon mora nastajati medresorsko, v sodelovanju s stroko, nevladnimi organizacijami, šolami, starši. Pred pričetkom uporabe zakona bi bil smiseln pilotni projekt, ki bi preveril njegovo uporabnost na izvedbeni ravni.

18. Predlagamo, da država sistemsko uredi izobraževanje in financiranje specialistov za otroke ter specialističnih ambulant. Potrebno je vzpostaviti tudi bazo zbiranja podatkov za spremljanje duševnega zdravja otrok. Predlagamo, da država sistemsko uredi ustrezno namestitev za mladostnike s hudo duševno motnjo oziroma zagotovi drugo nadomestno obliko oskrbe. Predlagamo, da se problematika nasilja v družini vključi v Nacionalno resolucijo duševnega zdravja, saj predstavlja družinsko nasilje eno od velikih in pogostih tveganj za duševno zdravje otrok. Predlagamo tudi vzpostavitev brezplačne psihoterapevtske pomoči otrok in mladostnikom, še posebej v primerih vseh oblik in vrst nasilja. Vzpostavijo naj se dostopne urgentne službe za otroke in mladostnike ter zagotovi možnost takojšnje obravnave otrok in mladostnikov z ovirami v duševnem razvoju. Predlagamo, da država sprejme Zakon o psihoterapiji.

19. Predlagamo, da država spremeni zakonodajo za uvedbo t.i. univerzalnega otroškega dodatka. Namesto dohodkovnih razredov, ki so posledica cenzusa, naj se uvede enoten znesek otroškega dodatka ne glede na materialni položaj družine. Ostali transferji (subvencija malice, kosila, vrtca) naj ostanejo nespremenjeni. Preoblikuje naj se dodatek za veliko družino, olajšave za vzdrževane družinske člane pri dohodnini.

20. Predlagamo, da država sprejme dolgoročne ukrepe za odpravo revščine otrok: spremembe socialne politike (nevštevanje socialnih transferjev med dohodke družine, univerzalnost otroškega dodatka…); spremembe preživninskega sistema; ukrepe za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja; brezplačni učbeniki; brezplačno kosilo v OŠ. Glede na to, da bo marca 2022 sprejet Akcijski načrt za Jamstvo za otroke državi predlagamo, da se zaveže k njegovemu doslednemu uresničevanju.

21. Predlagamo, da država čim prej oblikuje in sprejme Nacionalni program ukrepov za Rome za naslednje obdobje (sedanji 2017-2021) ter posodobljeno Strategijo Vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji. Na osnovi strategije naj sprejme akcijske načrte za njeno izvajanje ter opredeli kazalnike spremljanja razvoja in uspešnosti izobraževanja romskih otrok. Omogoči naj zgodnjo vključitev romskih otrok v izobraževalni sistem, predvsem oblikovanje novih modelov predšolske vzgoj (vključitev v integrirane vrtce pred začetkom osnovne šole). Posodobi ureditev romskih pomočnikov v vrtcih in šolah, ki bodo obvladali romski in slovenski jezik. Oblikuje naj sistem spremljanja podatkov o obiskovanju pouka, uspehu in osipu romskih otrok, da
bi le ti bili osnova za sprejemanje sistemskih ukrepov. Sprejme naj sistemske spremembe zakonodaje, ki bodo celostno izboljšale položaj romske manjšine na vseh področjih (bivanjski pogoji, dostop do vode in elektrike, komunalna opremljenost, ohranjanje romskega jezika kot manjšinskega jezika, ukrepi za večjo zaposljivost in zaposlenost Romov, večja vključenost otrok v vrtce in osnovno šolo.

22. Državi predlagamo, da čim prej vzpostavi sistemsko obliko nastanitve in obravnave otrok brez spremstva (večtirni sistem nastanitve in oskrbe, ki bo temeljil na individualnem in na otroku osredotočenem pristopu), izboljša sistem skrbništva in okrepi rejništva za otroke brez spremstva in druge migrantske otroke. Potrebno je zagotoviti tudi več sistemske podpore za otroke, ki se težje vključujejo v šolo, vključno z ustrezno in zadostno podporo pri učenju slovenskega jezika.

23. Predlagamo, da država vzpostavi specializirana sodišča za otroke, kjer bi bili vsi udeleženi visoko usposobljeni na področju psihologije otrok, družinske dinamike, pristopih dela z otroki in družino. Kot kratkoročno rešitev pa predlagamo zaposlitev psihologov za pomoč sodnikom na sodiščih.

24. Predlagamo, da država sprejme smernice za zaslišanje otrok oz. uveljavitev Smernic in protokolov za vodenje intervjuja z otrokom. Državi predlagamo, da forenzični intervju z otrokom opravi za to usposobljen strokovnjak. Tudi v okviru Hiše za otroke je za izvedbo forenzičnega intervjuja potrebno zagotoviti za to usposobljene klinične psihologe.

25. Predlagamo, da država zagotovi prednostno in hitro obravnavo postopkov, v katerih so udeleženi otroci, zlasti v primerih spolnih zlorab, saj gre za najobčutljivejšo in najtežjo temo znotraj konteksta nasilja.

26. Predlagamo, da država izdela strokovne smernice za delo izvedencev oziroma postavi pogoje za delovanje izvedencev in način nadzora njihovega delovanja. Državi predlagamo tudi, da izboljša kakovost dela izvedencev (z različnim stalnimi izobraževanji s področja nasilja, spolnih zlorab, forenzičnega intervjuja, supervizijo) ter uvede učinkovit nadzor nad njihovim delom. Čim prej je potrebno zagotoviti ustrezno število izvedencev klinične psihologije, psihiatrov in pedopsihiatrov.

Sodelujoče organizacije pri nastanku dokumenta:

Društvo Beli obroč, Društvo Odnos, Društvo Ostržek v sodelovanju z dr. Leonido Zalokar, Društvo Ovca, Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško, Slovenska filantropija, Slovenska fundacija UNICEF, Združenje MOČ, ZPM Ljubljana Moste-Polje in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Zveza prijateljev mladine Slovenije | Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana | Telefon: +386 1 239 67 25
© 2022 MREŽA ZA OTROKOVE PRAVICE    |    Splošni pogoji in zasebnost