Cilji posveta so bili: spoznati projekt Središče ZIPOM; spoznati konkretne primere kršitev otrokovih pravic, s katerimi se nevladne organizacije srečujejo v praksi; razumeti pobudo Središča ZIPOM za Varuha otrokovih pravic (v nadaljevanju VOP); zapisati področja delovanja VOP, v primeru, da bi ga imeli; kaj družba pridobi/izgubi, če institucionaliziramo VOP; razprava glede ustanovitve VOP; dogovoriti naslednji korak v zvezi s pobudo Središča ZIPOM za VOP.
Posveta so se udeležili predstavniki vladnih in nevladnih institucij; med prvimi: Zoran Pavlović iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana; Andraž Zgonc iz Urada RS za mladino; Ljubica Šalinger iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve; Tone Dolčič, namestnik Varuha človekovih pravic; Lan Vošnjak, strokovna služba Varuha človekovih pravic; Renata Brdar Tomažinčič iz Skupnosti centrov za socialno delo; Božena Pem, Eva Irgl ter Andreja Krumpak iz Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti; Anton Klančnik iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Liana Kalčina iz Nacionalnega odbora ZPMS za otrokove pravice ter nekatere članice Središča ZIPOM: Društvo Mozaik, Zavod Emma, Unicef,ZPM Krško, Beli obroč, Društvo Ostržek, Slovenska filantropija ter MDPM Ajdovščina.
Pobuda Središča ZIPOM vključuje 4 glavne argumente za ustanovitev Varuha otrokovih pravic:
»Varuh otrokovih pravic bi:
- uresničeval in promoviral Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;
- kot neodvisen organ skrbel izključno za uresničevanje otrokovih pravic;
- imel povezovalno vlogo med institucijami v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom;
- vplival na hitrejše postopke, v katerih so udeleženi otroci.«
V razpravnem delu posveta sta si bili vladna in nevladna stran enotni glede vloge, ki bi jo Varuh otrokovih pravic, če bi ga imeli, opravljal. Varuh bi:
- predstavljal nadzorni mehanizem nosilcev javnih pooblastil, državnih organov ter organov lokalne skupnosti na sistemskem nivoju v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otroki;
- imel pristojnost vlaganja zakonodajnih predlogov ter sodelovanja pri razpravah v zakonodajnem postopku pri sprejemanju zakonodaje glede otrok in pri tem zagovarjal otrokovo korist;
- bil ambasador, glas otrok, njim dostopen;
- ozaveščal družbo o pomembnosti otrokovih pravic in njihovih kršitev;
- imel pristojnost raziskati ozadje kršitve otrokove pravice: kdo, kdaj, za katero kršitev gre ter predlagati sankcije;
- vplival na politiko glede otrok in družine.
Središče ZIPOM bo s pobudo nadaljevalo, saj menimo, da so otrokove pravice ena glavnih skrbi naše družbe. Želimo si, da bo država kljub krizni gospodarsko-finančni situaciji razumevajoča do otrok.
