Uvodni govorci na posvetu so bili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic; Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije; Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča; Anton Toni Klančnik z Generalne policijske uprave Ljubljana ter Darko Novak, namestnik vodje oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.
Varuhinja Vlasta Nussdorfer je izpostavila, da je varuh v vseh svojih letih delovanja vztrajno opozarjal na nesprejemljive praske medijskih zlorab otrok in mladoletnikov in kršenja njihove pravice do zasebnosti v medijih. V več primerih je predlagal presojo skladnosti ravnanj novinarjev in medijev s Kodeksom novinarjev Slovenije, predlagal pa je tudi spremembe in dopolnitve zakonodaje. Učinkovitost pravnih sredstev zoper ravnanje medijev je za prizadetega vprašljiva z vidika odprave posledic kršitev. Varuhinja poudarja, da je tudi etičnost ravnanja novinarjev pomembno sredstvo za preprečevanje kršitev človekovih pravic s strani medijev.
Poudarila je, da je potrebno presoditi, kako daleč je potrebno slovenski javnosti predstaviti zgodbe družine, otroka bodisi da je žrtev nasilja, revščine, za to, da se javnost odloči za darovanje.
Ranka Ivelja je povedala, da je poročanje novinarjev včasih brezobzirno. Kodeksu novinarjev so dodali nov člen, in sicer da novinar ne sme razkrivati identitete žrtev spolnih zlorab, družinskih tragedij in tragedij hudih kaznivih dejanj. Stališče Novinarskega častnega razsodišča je, da je o zgodbah, ki so v javnem interesu, potrebno poročati, a tako, da ima zaščita otrokove zasebnosti prednost in so novinarji odgovorni presojati vsak konkreten primer posebej.
Anton Toni Klančnik je izpostavil vprašanje, kako intenzivno ter v kakšnem obsegu sme poročevalec poseči v pravico posameznika, da je poseg še dopusten. Pravi, da je potrebno upoštevati cilj, vsebino in namen objave.
Darko Novak je izpostavil, da je zloraba osebnih podatkov kaznivo dejanje. Meni, da je zasebnost mladoletnih oseb v kazenskih postopkih dobro urejena, da prejmejo veliko več kazenskih ovadb zaradi medijskih objav podatkov. Po njegovem gre za tehtanje med pravico žrtve do zasebnosti in pravico javnosti do obveščenosti.
Središče ZIPOM in Varuh človekovih pravic bosta dopolnila osnutek priporočil in z njimi opozarjala slovensko javnost, družine, novinarje, odločevalce o pomembnosti otrokove pravice do zasebnosti v medijih.
