29. januarja je na Ministrstvu za zunanje zadeve potekala okrogla miza “Slovenija za otrokove pravice – Kako lahko izboljšamo položaj otrok v svetu”. Namenjena je bila predstavitvi mednarodnega delovanja različnih slovenskih deležnikov na področju otrokovih pravic, po čemer naj bi glede na objavo na spletni strani MZZ Slovenija v mednarodni skupnosti bila prepoznana.
Okroglo mizo sta odprla minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar in varuh človekovih pravic g. Peter Svetina. Minister dr. Cerar je spomnil, da so Konvencija o otrokovih pravicah in njeni izbirni protokoli v preteklih desetletjih bistveno pripomogli k izboljšanju položaja otrok. Potrdil je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za dobrobit otrok doma in po svetu, ter poudaril pomen sodelovanja različnih deležnikov pri tem.
Na okrogli mizi so svoje mednarodne aktivnosti predstavili predstavniki in predstavnice Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Policije, Zveze prijateljev mladine Slovenije, ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti in junior ambasadorka Unicefa.
Udeleženci so potrdili, da je Slovenija pomembna in vidna zagovornica otrokovih pravic v mednarodni skupnosti, ki s svojimi številnimi aktivnostmi znatno pripomore k dobrobiti otrok po svetu. Te aktivnosti pa imajo pozitiven vpliv tudi na varstvo otrokovih pravic v Sloveniji, so še ugotovili sodelujoči.
Pa je res tako?
»Nalijmo si čistega vina in najprej pometimo pred svojim pragom,« odgovarja Uroš Brezovšek, podpredsednik ZPMS in predstavnik središča ZIPOM v mednarodni mreži za otroke Eurochild. Kot eden od govornikov na okrogli mizi je izpostavil, da:
– kljub temu, da naj bi Slovenija v Evropi bila med državami z najmanjšo stopnjo revščine med otroki, v Sloveniji še vedno več kot 45.000 otrok živi pod pragom tveganje revščine;
– od leta 2016 Slovenija nima Programa za otroke, najpomembnejšega nacionalnega strateškega dokumenta na področju otrokovih pravic;
– otroci nimajo svojega varuha otrokovih pravic niti nimajo več svojega namestnika pri Varuhu otrokovih pravic;
– država zamuja s pripravo poročila za Odbor za otrokove pravice pri OZN, medtem ko je alternativno poročilo s strani nevladnih organizacij pripravljeno že v 80%, manjka samo še odziv na poročilo države.
Gospod Brezovšek je poudaril, kar se mednarodnega prostora tiče, moramo biti previdni pri prenašanju dobrih praks iz tujine v slovensko okolje – vedno moramo namreč izhajati iz domačih značilnosti in tuje dobre primere primerno prilagoditi, da bodo dosegli želene učinke v Sloveniji.
*foto vir: spletna stran MZZ